Zelo obremenjeno krožno križišče na Letališki cesti s križiščem Bratislavske v Ljubljani na južnem obronku BTC-ja je te dni zasijalo v novi podobi, saj so ga preuredili v tako imenovano turbokrožišče. To pomeni, da bo odslej veliko manj možnosti za trke med vozili, vozniki pa bodo precej manj obremenjeni z opazovanjem ostalih udeležencev in ugibanjem o njihovih namerah, kar je bilo v primeru dozdajšnjega dvojnega krožišča, ko sta skozenj peljela dva vzporedna pasova, lahko precej zapleteno.
Pri turbokrožiščih pa so po pojasnilu Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet pri Mestnio občini Ljubljana prometni tokovi vodeni po ločenih voznih pasovih, in to še pred uvozom v krožišče, ločene vozne pasove pa prometni tokovi zasedajo tudi ves čas vožnje skozi krožišče. Pri turbo križiščih prometni manevri prepletanja na krožnem vozišču in sekanja prometnih tokov na uvozih in izvozih niso možni. Prav zato je njihova glavna prednost varnejše odvijanje prometa, brez možnosti prepletanja prometnih tokov, ter boljša prometna pretočnost.
Ljubljana je sicer eno turbokrožišče imelo že doslej in sicer je ta tip po obnovi in semaforizaciji uporabljen pri krožišču Tomačevo, v bodoče pa bodo prometne tokove po podobnem principu uredili tudi pri krožišču ob Žalah. Prav to krožišče je zaradi kar treh vzporednih pasov, ki tečejo skozenj, zelo nevarno, saj je precej manjše od tistega pri Tomačevem. Kot takšno pa s svojimi kar petimi uvozi in izvozi pomeni velik izziv za voznike glede pravilnega in pravočasnega razvrščanja, še posebej, ker ga zaradi same lokacije uporablja pisana zvrst voznikov.
Ljubljana sicer glede uvajanja krožišč caplja precej zadaj za denimo Mariborom in Koprom, saj ta tip križišč v prestolnici dolgo časa ni bil prepoznan kot ustrezna in precej bolj pretočna nadomestitev klasičnih semaforiziranih križišč, tudi če so to pogoji dovoljevali. Koper je denimo že pred leti uvedel prva turbokrožišča, v samem centru pa je le še za vzorec semaforjev.
Bodo pa v Ljubljani v trajno krožišče v kratkem preuredili tudi doslej začasno različico pri Bauhausu (križišče Jurčkove, Kumerjeve in Premrlove ulice).
Turboti slovenski izvozni produkt
Klasičnih dvopasovnih, kaj šele tropasovnih krožišč v Sloveniji ne bomo več gradili, je pred časom za Žurnal24 dejal Tomaž Tollazzi iz Centra za prometne granje mariborske gradbene fakultete, temveč bomo s časom oziroma ko bo na razpolago dovolj sredstev, vse že zgrajene preuredili v turbokrožišča.
Slovenija je sicer ena od le okoli 15 držav na svetu, ki je že uvedla turbokrožišča, poleg Nizozemske pa smo edini, ki imamo lastna pravila za njihovo izdelavo in so zato naši strokovnjaki s tega stališča zelo prodorni, zaradi česar jih pogosto vabijo v tujino na predstavitev slovenskega modela. Tako so denimo v primerjavi z nizozemskim tipom bolj prijazno oblikovane za uporabnika in so prilagojene za zimsko pluženje, mogoče jih je izdelati tudi na manjšem prostoru kot krožišča nizozemskega tipa.
andrej.leban@zurnal24.si
O avtomobilizmu lahko debatirate tudi na forumih Med.over.net
Sam sem se v dveh dneh 3x peljal po teh dveh čudnem križišču in od tega sem 2x narobe zavil. Prehod na notranjo linijo je namreč povsem nepregledno in dosti nelogično narejen. Sicer potem z malo večje pozornosti in nekaj… ...prikaži več preveč odpeljanih metrih osvojiš logiko, ampak glede na to da v BTC pride veliko nedeljskih obiskovalcev, bo to še zelo zanimivo ;)Moja ocena 6/10. Ideja je odlična, izvedba pa malce manj, ker če spregledaš table, kako to gre in nisi full pozoren za menjavo pasu, ti ni pomoči in si že izven križišča.
ti si butl
Problem krožišč pri nas pa je tudi ta, da jih gradimo popolnoma drugače kot vsi ostali. Mi imamo vedno več uvozov v krožišče kot izvozov, v tujini pa ravno obratno. Kdo je potem tu nor?